MENTORJI 2020

Matjaž poravne

Violinis Matjaž Porovne, je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2006 z odliko diplomiral v razredu prof. Primoža Novšaka. Izpopolnjeval se je še na Glasbeni akademiji v Zagrebu pri prof. Tarasu Pečeniju ter na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu pri prof. Eszter Haffner, kjer je leta 2013 tudi magistriral. Izpopolnjeval se je pri priznanih pedagogih: Gerhardu Schulzu, Rudolfu Gählerju, Jerroldu Rubensteinu, Igorju Ozimu, Tomažu Lorenzu, Hagaju Shahamu, Eszter Hafner, Ebenhardu Felzu, ter pri članih Godalnega kvarteta Artemis, Godalnega kvarteta Vogler in Godalnega kvarteta Apollon Musagete. Za izjemne dosežke je kot član kvarteta Calisto leta 2006 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Uspešno je prestal avdicije pri pomembnih mladinskih orkestrih kot sta Mladinski orkester Evropske unije (EUYO), Mladinski orkester Gustava Mahlerja (GMJO); s slednjima je nastopil na pomembnih glasbenih festivalih BBC Proms, Luzern Musik Festival in drugod. Njegovo glasbeno pot so podprle Fundacia Live Music Now na Dunaju, PE-Förderkreis iz Mannheima, ter Villa Musica Rheinland-Pfalz iz Mainza. V okviru slednje je v Nemčiji muziciral v raznovrstnih komornih sestavih s priznanimi glasbeniki (David Geringas, Tim Vogler, Wen-Sinn Yang …). Je član Godalnega kvarteta Dissonance, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in ansambla za sodobno glasbo Neofonija. Od leta 2011 do 2012 je bil zaposlen v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana. Od leta 2012 pa je zaposlen v Orkestru Slovenske filharmonije.

Dejan Gregorič ima za sabo že desetletje izkušenj v komornem muziciranju. Izkušnje je nizal predvsem v klavirskem Triu GUD. S triom so se med drugim v celoti izpopolnjevali na dvoletnem podiplomskem študiju komorne glasbe pri priznani zasedbi Trio di Parma. Trio Gud je uspešno deloval na mednarodni ravni, člani so tudi prejemniki Prešernove nagrade Akademije za glasbo Ljubljana. Dejan poleg klasične glasbe izvaja tudi druge zvrsti, predvsem folk, tango, pop in drugo. Glasbo raziskuje v različnih zasedbah kot so TerraFolk, Marko Hatlak&FunTango, Noctiferia, Symbolic Orchestra. Sodeloval je tudi z Magnificom, Vlatkom Stefanovskim, Galom Gjurinom in Iztokom Mlakarjem. Trenutno kot samozaposleni instrumentalist v kulturi sodeluje z Mestnim gledališčem Ljubljanskim, z Gledališčem Koper, v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih v Ljubljani pa poučuje violino in je vodja godalnega oddelka.

Yasumichi Iwaki je rojen v kraju Maebashi (Gunma, Japonska). Pri petih letih je začel igrati klavir, pri šestih violino in pri dvanajstih violo. Leta 1998 je začel obiskovati glasbeno šolo Toho Gakuen. Nastopil je na 27. tekmovanju mladih talentov in osvojil nagrado prefekture Gunma. Po diplomi leta 2001 je začel študirati na Glasbeni akademiji v Zürichu pod mentorstvom Christopha Shillerja. Leta 2003
je ustanovil Trio Ravelta, s katerim je posnel album in v obdobju dveh let
nastopil na več kot dvajsetih uspešnih koncertih v Švici in Nemčiji. Izobraževanje
je zaključil leta 2005 in pri triindvajsetih letih prevzel mesto namestnika solo viole v
Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Aktivno nastopa v solističnih vlogah z orkestri na Japonskem ter na solističnih nastopih v Sloveniji in tujini. Leta 2016 je nastopil kot solist na ciklu Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Vsako leto pripravi tudi vrsto komornih koncertov na Japonskem. Aktiven je na področju japonske stare in moderne glasbe. Pri tovrstnih projektih povezovanja stare in nove japonske glasbe je sodeloval na Madžarskem, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Španiji, ter Sloveniji.

Katarina Jericijo je srednjo glasbeno šolo končala v Beogradu. Tekom glasbenega izobraževanja je prejela veliko nagrad na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, pa tudi priznanje mesta Beograda za izjemne dosežke na glasbenem področju. Študij je nadaljevala v Münchnu, v razredu prof. Jana Polašeka, kjer je diplomirala leta 2001. V letih študija je delovala kot solistka komornega orkestra Amati. S simfoničnim orkestrom Philharmonie der Nationen se je udeležila turnej po Nemčiji, Španiji, Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kitajski in Japonski. Leta 2006 je diplomirala še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Miloša Mlejnika. Več let je sodelovala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, v Orkestru Slovenske filharmonije ter Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana. Kot solo čelistka je igrala tudi v Komornem orkestru Festine. Od leta 2002 začela redno poučevati violončelo in godalni orkester na GŠ v Cerknici in Ilirski Bistrici. Pozneje se je posvetila aktivnejšemu pedagoškemu delovanju in je od leta 2006 zaposlena v GŠ Kranj. Njeni učenci dosegajo odlične rezultate na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Flavtistka Monika Volarič je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Skladateljev Ipavcev Šentjur v razredu profesorice Diane Štih, nadaljevala pa jo je pri profesorici Mileni Lipovšek kot dijakinja I. gimnazije v Celju. Po uspešno opravljeni maturi se je leta 2015 vpisala na Privatno univerzo za glasbo in umetnost Dunaj (Musik und Kunst Privatuniversität Wien), na študij flavte – orkestrska smer, kjer je lani pod mentorstvom profesorice Andre Wild uspešno diplomirala. Trenutno na tej ustanovi nadaljuje magistrski študij. Zaradi predanosti do poučevanja pa od jeseni 2018 študira še instrumentalno pedagogiko, smer flavta, v razredu profesorice Dorit Führer-Pawikovsky na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj (Universität für Musik und darstellende Kunst Wien). Kot solistka in komorna glasbenica je prejemnica številnih prvih nagrad (na tekmovanjih TEMSIG, Svirel, Davorin Jenko, Stevan Mokranjac, Ars Nova). Dodatno se izobražuje pri številnih priznanih glasbenikih (Philippe Bernold, Julien Beaudiment, Paolo Taballione, Jose-Daniel Castellon, Julie Moulin, Mario Caroli, Karl-Heinz Schütz, Wally Hase, Felix Renggli, Carlo Jans, Dejan Gavrić, János Bálint, Gergely Ittzés, Eva Amsler, Nina Assimakopoulos). Že od začetka študija na Dunaju redno sodeluje pri različnih orkestrskih projektih. Eden od njih je Slovenski komorni orkester Dunaj, ki ga vodi dirigentka Jera Petriček Hrastnik.

Oboistka Monika Babič je leta 2012 z odliko maturirala na Umetniški gimnaziji v Kopru pri profesorici Bredi Hartman in študirala na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu izrednega profesorja Mateja Šarca. Magistrski študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Mannheimu pri profesorju Emanuelu Abbühlu. Ves čas šolanja se je udeleževala solističnih mednarodnih in državnih tekmovanj, na katerih redno dobiva visoke nagrade. Večkrat sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Policijskim orkestrom, v tujini pa je z uspešno opravljeno avdicijo igrala z Norveškim simfoničnim orkestrom Ungdomssymfonikerne in prav tako s simfoničnim orkestrom Deutsch-Skandinavische JugendPhilharmonie, s katerim so se med drugim predstavili tudi v dvorani Berlinske Filharmonije. Redno se udeležuje tudi mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih oboistih. Prejela je Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani za izvedbo Koncerta za oboo in mali orkester Richarda Straussa z Orkestrom Slovenske filharmonije. Zaposlena je kot prva oboistka v Orkestru SNG Opera in balet Maribor.

Klarinetist Andraž Jagodic se je izobraževal na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorju Andreju Zupanu. Maja 2018 je uspešno opravil sprejemni izpit ter bil leta 2018 kot edini klarinetist sprejet na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razred prof. Christopha Zimperja. V času šolanja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je dosegel mnoge uspehe. Med njimi je potrebno izpostaviti 2. mesto in zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju Bistrički zvukolik, zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu ter zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju Treviso. V času šolanja na Konservatoriju je igral v mnogih komornih sestavih, med njimi tudi v pihalnem triu KGBL, s katerim je zasedel 2. mesto in zlato plaketo na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Andraž tudi na Dunajski univerzi za glasbo pogosto muzicira v različnih komornih sestavih za moderno glasbo. Na svoji glasbeni poti je igral že na mnogih odmevnih koncertnih odrih, kot so samostojni recital v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kot član pihalnega tria KGBL, samostojni recital v Slovenski filharmoniji v ciklu Zvoki mladih, nastopil je tudi kot solist v dvorani Fanny-Hensel na Dunaju. Sodeluje tudi s simfoničnim orkestrom Klangtheater Wien. Velika želja po znanju ga je popeljala na mnoge poletne šole in mojstrske tečaje k odličnim umetnikom kot so prof. Jože Kotar,  prof. Andrej Zupan, Shirley Brill, Wenzel Fuchs, Hans Hindler, Matthias Schorn in drugim.

Matjaž Drevenšek je prodekan za umetniško dejavnost in redni profesor za področje saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik (član Zagrebškega kvarteta saksofonov, Tria Juhart – Lazar – Drevenšek ter drugih klasičnih, jazzovskih in rockovskih zasedb) nastopa po Evropi, Južni in Srednji Ameriki, Aziji, Kanadi in ZDA. Kot solist igra z vodilnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri doma in v tujini: Orkester Slovenske filharmonije (dirigenti A. Drčar, H. Graf, Th. Guschlbauer, U. Lajovic, M. Letonja, J. Simonov), Mariborska filharmonija (S. Robinson, M. Tarbuk), Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Camerata Labacensis, Orkester Slovenske vojske (SLO), Zagrebška filharmonija, Simfoniki in Big band HRT, Zagrebški solisti, Hrvaški komorni orkester, Simfonični pihalni orkester Hrvaške vojske (HR), Orkester republikanske garde (F), Hongkonški festivalski pihalni orkester (PRC), Pihalni orkester Kraljeve severne visoke glasbene šole (VB), Pihalni ansambel Emory in Pihalni ansambel Minnesotske univerze (ZDA) ter Nacionalni simfonični pihalni orkester iz San Joseja, Kostarika. Je ustanovni član Komornega orkestra solistov Društva slovenskih skladateljev (KOS) in solo saksofonist Orkestra Slovenske filharmonije. Sodeluje v žirijah na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov (Bayreuth, Beograd, Graz, Krško, Limoges, Nichelino/Torino, Nova Gorica, Požarevac, Riga, Skopje, Szczecinek, Zagreb) ter vodi številne poletne šole in mojstrske razrede v Evropi, Hong Kongu in ZDA (Hic Faros, Hic Ars na Hvaru, Glasbeno poletje na gradu Podsreda, Alpe – Jadran – Donava v Krškem, Mednarodni simpozij saksofonistov v Hong Kongu, Mednarodnadelavnica za pihala Szczecinek, OrkesterkamP Portorož, master-class na Amsterdamskem konservatoriju, master-class na Kostariški univerzi, glasbene delavnice na več kot dvajsetih severnoameriških univerzah itd.). Krstno je izvedel preko 70 skladb domačih in tujih avtorjev in sodeloval pri 21 diskografskih izdajah; najpomembnejše so Hrvaška glazba za saksofone, Z quartet, Kaskade in Tsunagari (vse z Zagrebškim kvartetom saksofonov – osvojile so 5 hrvaških diskografskih nagrad Porin) ter Duo – Matjaž Drevenšek – altovski saksofon, Zoltan Peter – klavir. Predsedoval je Glasbenemu društvu Saksofonija, ki je poleti 2006 gostilo 14. svetovni kongres saksofonistov, in Zvezi glasbene mladine Slovenije. Od leta 2004 do 2019 je bil umetniški vodja Mednarodnih srečanj saksofonistov SAXGO in Mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Novi Gorici.

Paolo Calligaris je rojen v Italiji, kjer je tudi odrasel in si pridobil splošno in glasbeno izobrazbo. Šolal se je pri V. Menghiniju, O. Danziju, S. Canutiju in M. Costantiniju. Leta 1992 je prišel v Slovenijo in sprva delal kot fagotist pri Simfoničnem orkestru RTV in se pet let kasneje zaposlil pri Orkestru Slovenske filharmonije. Je član pihalnega kvinteta Slowind, sodeluje tudi z drugimi ansambli, kot so: Komorni orkester iz Padove, Komorni orkester iz Mantove, Camerata Bern, Komorni orkester iz Lozane. Bil je docent za fagot in komorno glasbo na Glasbenem konservatoriju v Celovcu, poučuje pa tudi na raznih mednarodnih glasbenih tečajih v tujini in na Glasbenem centru Edgar Willems v Ljubljani. Tam se posveča najmlajšim fagotistom. V zadnjih letih se ukvarja s študijem historičnih inštrumentov, kot so baročni in klasični fagot. Ustanovil je Ensemble 1781, s katerim se posveča klasicističnemu repertoarju na izvirnih glasbilih.

Hornistka Sarah Akif (1992) se je rog pričela učiti pri devetih letih na Glasbeni šoli in baletu Maribor pri profesorju Borisu Dvoršaku ter šolanje nadaljevala pod njegovim mentorstvom na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Študij roga je z odliko končala v letu 2017 pod mentorstvom red. prof. Boštjana Lipovška na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dodatno se je izobraževala pri Johannesu Hinterholzerju, Radovanu Vlatkoviću, Radeku Baboraku, Saar Bergerju, Michaelu Holtzlu, Christianu Lampertu, Luizu Garcii, Boštjanu Lipovšku, Paolu Mendesu, Esi Tapaniju, Sarah Willis in Daleu Clevengerju. Na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov je leta 2011 prejela drugo nagrado in srebrno plaketo, na Mednarodnem tekmovanju v Novem Sadu (2011)  je osvojila zlato priznanje in na Mednarodnem tekmovanju v Varaždinu (2016) 1. nagrado. V študijskem letu 2014/2015 se je preko Erasmusa + eno leto izpopolnjevalna na Visoki šoli za glasbo in odrsko umetnost Frankfurt (Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Frankfurt am Main) pri prof. Esi Tapaniju. Je redna članica Brass Banda Slovenija in nemškega ansambla za sodobno glasbo Neophon. Za sabo ima uspešna solistična recitala v okviru Akademije za glasbo Ljubljana in Glasbene mladine ljubljanske. Kot članica pihalnega kvinteta OneManBand je posnela Kvintet št. 3 Žige Staniča, ki je bil izdan na avtorjevi zgoščenki Žiga Stanič: Variatio delectat. Igrala je v mednarodnih mladinskih orkestrih: European Music Campus Orchestra, Mednarodni orkester Ljubljana (LIO), Orchester Norden, Stanford Univesity Wind Band in European workshop for contemporary music. Redno sodeluje z orkestri Opera in balet Ljubljana, RTV Slovenija, Orkester slovenske filharmonije. V sezoni 2017/2018 je kot solistka izvedla koncert za rog in orkester št. 1 Richarda Straussa z orkestrom Slovenskega narodnega gledališča Maribor (SNG Maribor). Od sezone 2018/2019 je redna članica orkestra SNG Maribor.

Jure Gradišnik je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Stanka Arnolda in pozneje študij nadaljeval na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Hansu Ganschu. Je dobitnik mnogih nagrad na domačih tekmovanjih, med drugim tudi štipendije Yamaha leta 2003. Za izvedbo koncerta H. Tomasija s Slovensko filharmonijo je prejel leta 2005 študentsko Prešernovo nagrado. Že med študijem je Gradišnik postal trobentač Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana in bil v letih od 2003 do 2012 zaposlen tam kot solo trobentač. Poleg tega aktivno sodeluje še z drugimi orkestri in različnimi komornimi sestavi, tako v trobilnem kvintetu SiBrass, v triu Seraphim, Trobilnem triu RTV Slovenija in v duetu s harfistko Mario Gamboz Gradišnik. Kot solist je nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom Slovenske vojske, Simfoničnim orkestrom Filharmonia Oltenia, Komornim orkestrom Festivala Maribor, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, slovaškim komornim orkestrom Cappella Istropolitana, Orkestrom Hrvaške vojske, romunskim komornim orkestrom Filarmonici »Oltenia« in z orkestrom Slovenske filharmonije. Nastopal je s priznanimi glasbeniki (S. Arnold, R. Galliano, S. Mead, R. Tognetti …) in pod taktirko mnogih priznanih dirigentov, kot so A. Nanut, U. Lajovic, M. Letonja, E. Shao, D. Rossberg, T. Hanus … Od leta 2004 poučuje v glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava, 2011 je postal asistent in leta 2015 docent na Akademiji za glasbo. Je solo trobentač  Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Žan Tkalec je svojo glasbeno pot začel v glasbeni šoli Krško pri učitelju Franciju Arhu. Po končani nižji glasbeni šoli, je šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Alešu Šnoflu. Leta 2015 je magistriral s pohvalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dušanu Kranjcu, 2017 še na HMTM Hannover pri prof. Jonasu Bylundu. Je dobitnik večih nagrad in priznanj: zmagovalec tekmovanja Felix Mendelssohn-Bartholdy Hochschulwettbewerb 2016 v Berlinu, finalist tekmovanj Citta di Porcia 2015 in Aeolus v Dueseldorfu 2016. Je dobitnik štipendije Yamaha Music Fundation of Europe, Prešernove nagrade Akademije za glasbo. S trobilnim kvintetom so zmagovalci nacionalnega tekmovanja TEMSIG in tudi mednarodnih tekmovanj SVIREL 2014, Jan Koetsier Munchen 2014. Kot solist je nastopil s Studio orkestrom Univerze v Berlinu, Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom Slovenske vojske in s Pihalnim orkestrom Krško. Sodeloval je s številnimi tujimi orkestri: Radijski orkester iz Hannovra, komorni orkester iz Wernigerode, Camerata Salzburg, HNK Opera Split in drugimi.  Posnel je solo CD s pianistko Niko Tkalec v Berlinu, ter dva CD-ja s trobilnim kvintetom Contrast. Od leta 2013 je redni član Orkestra Slovenske Filharmonije.

Petra Vidmar je pričela z glasbenim izobraževanjem z učenjem klavirja v Novem mestu. Po končani nižji glasbeni šoli klavirja se je odločila za tolkala, se jih zavzeto lotila in diplomirala junija 2012 s posebno pohvalo »Summa cum Laude«. Trenutno je profesorica za tolkala na Akademiji za glasbo in solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Sodeluje tudi z drugimi orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Big Band RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester slovenske vojske, Policijski orkester, in mnogi drugi.
Udeležila se je seminarjev in poletnih šol pri svetovno priznanih  tolkalcih, kot so Nebojša Jovan Živković, Ivana Bilić,Katarzyna Mycka, Eriko Daimo, Eric Sammut, Svet Stoyanov, Raymond Curfs, Rainer Roemer idr. Kot solistka je nastopala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s Policijskim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana, z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Pihalnim orkestrom Krka in orkestrom Camerata Medica. Redno snema za arhiv RTV Slovenija, sodeluje pa tudi pri snemanju glasbe za filme (Šiška deLuxe, Košarkar naj bo 2) in gledališče (Jure in Jaka – LGL, Lau(f)story – APT, Romeo in Julija – SLG Celje). Njeni odmevnejši avtorski projekti so Slišati barve (2014, povezovanje mladih slovenskih slikarjev in glasbenikov, ter javna dražba slik), Lenora (2015, cikel 5 koncertov v sklopu Jesenskih serenad, preplet poezije in glasbe skupaj z Dejanom Pevčevićem), Ritem življenja (2015, glasba za tolkala brez tolkal) in 4 (2018, 4 tolkalci, 4 skladbe, 4 palčke – povezano s 4-delno zgodbo). Dejavna je kot komorna glasbenica – v duetu XyloCorda z Izidorjem Erazmom Grafenauerjem (kitara in historična strunska brenkala) in kot članica zasedbe Tetrakis (kvartet tolkalcev – Katarina Kukovič, Vito Opeka, Matevž Bajde in Petra Vidmar). Redno sodeluje z odličnimi slovenskimi glasbeniki, kot so Silence, Janez Dovč, Boštjan Gombač, Kristijan in Lojze Krajnčan, Blaž Celarec, Metod Banko idr.

»Dirigentka Živa Ploj Peršuh se je s svojim marljivim delom in veliko nadarjenostjo ter znanjem že krepko usidrala v slovenskem glasbenem življenju. Vedno znova nas preseneča s svežino in muzikalno prepričljivostjo.« (Monika Kartin za Festival Ljubljana) Prisotna je kot dirigentka s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem, z veseljem vodi tudi žanrsko raznolike projekte. Še preden je zaključila študij v Mannheimu, je v Sloveniji ustanovila svoj simfonični in komorni orkester Festine, ki je poklicne glasbenike povezal s študenti in omogočila, da so mladim podajali svoje izkušnje iz profesionalnega glasbenega življenja in jih usmerjali pri igranju sodobne glasbe. Trdno verjame v pomembnost prenašanja umetniškega znanja in spretnosti mladim, zlasti klasične glasbe vseh obdobij in žanrov. Zato okrog sebe zbira najspretnejše in najbolj priznane glasbenike z vsega sveta ter jih pripelje v Ljubljano, kjer je osrednja osebnost, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije BSA ter Evropskega kariernega centra za umetnike – Triple Bridge. Veliko njenih projektov je namenjenih promociji Slovenije v tujini in obratno – projektom, ki se jih v Sloveniji udeležujejo mladi iz vsega sveta. V tujini je dirigirala v Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Italiji, Španiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Slovaškem, Češkem in Poljskem, v Švici ter Egiptu. Sodelovala je pri glasbenih projektih in festivalih v Ljubljani, Mannheimu, Beogradu ter na festivalu v Luzernu. Pri nas je dirigirala Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter je Prva dirigentka v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani.

Dominik Bagola Balladero je prekmurski klavirski kantavtor mlajše generacije piscev, ki je z dvema dolgometražnima ploščama Club Deuce in Perfect You (plošča leta 2016 po izboru 24ur.com) opozoril nase s kakovostnimi, svojevrstnimi skladbami, ki združujejo emotivno baladno liričnost z rockovskimi, bluzovskimi prvinami, odtenki sodobnega pop-a in tudi s primesmi panonskega melosa. Njegov umetniški izraz je pristen in neprisiljen, obenem pa vedno širok in predvsem iskren ter srčen. V svojih skladbah se je že od začetka posluževal tudi nebendovskih prijemov, v sodelovanjih z domačimi in mednarodnimi producenti, med drugim tudi z Uwejem Bossertom (kitarist svetovno znane skupine Reamonn) in glasbeniki pa bi jih lahko našteli za manjši orkester. Večina poslušalcev radijskih postaj ga pozna po skladbi Zlati časi, ki je bila najbolj predvajana skladba na Val202 v letu 2016, sicer pa je izdal tudi dva singla s priznano slovensko pevko Jadranko Juras (skladbi Če bi in Še živim) in tudi nedavno izdano skladbo Ponesi me, pri kateri je sodeloval s priznanim producentom in glasbenikom Žanom Serčičem. Dominik je kot instrumentalist in pisec skladb sodeloval tudi z raznimi slovenskimi ustvarjalci, z Nano Milčinski, Werefox, Thomas March Collective, Urško Majdič in drugimi, napisal je tudi avtorsko glasbo za predstavo Striček Vanja in 12 šopkov ljubezni, s premierno izvedbo na festival Ex-Ponto, vrsto let pa je deloval tudi kot bobnar mednarodno aktivne in priznane slovenske rockovske zasedbe Psycho-Path, s katero je posnel njihovo zadnjo dolgometražno ploščo.

Slovenska mezzosopranistka Jadranka Juras se je začela z glasbo ukvarjati v osnovni šoli, ko je najprej obiskovala pouk klavirja, pozneje (v zadnjem letniku srednje šole) pa se navduši nad solopetjem, njen prvi pevski pedagog je bil Diego Barrios Ross. Še v istem letu spozna glasbeno skupino Planet Groove, s katero soustvarja vse do leta 2002, ko se po zmagi skupine Sestre na EMI odloči za samostojno glasbeno pot. Še v istem letu s pesmijo Tisoč Roka Goloba in Štefana Miljeviča zmaga na Slovenski popevki, naslednje leto (2003) pa se na EMI predstavi s svojo skladbo Sedmi čut. Leta 2004 se ponovno udeleži Slovenske popevke z lastno skladbo Nad vse, lepo zatem pa predizbora za Evrovizijo, na katerem nastopi s pesmijo Anima, ki jasno zariše smer njeni prvi zgoščenki, ki izide leta 2006 pri založbi Menart. V študijskem letu 2007/2008 diplomira na graški Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost, nato pa se s kultno slovensko skupino Laibach poda na spomladansko mednarodno turnejo. Oktobra 2009 izda svoj drugi samostojni album Sakura, po katerem se začne intenzivneje ukvarjati z opernim petjem pod mentorstvom prof. Alenke Slokar Bajc. V sezoni 2011/2012 debitira v vlogi Dido iz Purcellove opere Dido in Enej. Novembra 2012 se udeleži evropske turneje z opero Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega: v naslovni vlogi nastopi slovita sopranistka Anna Netrebko ob spremljavi Slovenskega komornega zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Decembra 2015 uspešno debitira v vlogi Sare iz Donizettijeve opere Roberto Devereux (v produkciji Teatra Antonína Dvořáka v Ostravi). V tem času posname svoj prvi jazz album z naslovom Paris Honey s pianistom Milanom Stanisavljevićem. Jadranka je izjemna in vsestranska vokalistka ter že dvedesetletji stalnica na slovenski glasbeni sceni, ki se odlično znajde v klasični, a tudi pop in jazz glasbi. Obenem je tudi glas inspiracijskega aktivizma, ki opozarja na pomembnost tega, da so v družbi slišani najrazličnejši glasovi. 

EMKEJ Prvoborec mlajše generacije raperjev in eden bolj drznih, samosvojih in posebnih glasbenikov, ki jih je dal Maribor. Prvi glas in nedvomno nova zvezda domače rap scene. Emkejevo prvo resnejše glasbeno udejstvovanje z ekipo Tekochee Kru, se je pričelo pred dobrim destletjem, ko so izdali album Adijo stari, kaki scenarij, kjer je hudomušne nasmehe publike izvabljal s komadom Veronika. Vse se je začelo spontano, brez nekih velikih ambicij. Nekaj let za tem je postregel s Šmornom in navdušil z zmagovalnim receptom – besedila, s katerimi se lahko poistovetimo, prepričljiv vokal in podajanje besedil, simpatična štajerščina, ter kanček drznega humorja. Prvencu Šmorn je sledil še album Znajdi Se s Jerneje Križmanom in Cifre, ki so nastale v sodelovanju z Dj Splifom. Poleg številnih solo koncertov, si je kasneje odrsko kilometrino nabiral tudi v velenjsko – mariborskem hip-hop kolektivu Velebor, v katerem so združili moči z Mitom, Ghetom in Mrigom. Prav želja po skupnem ustvarjanju in povezovanju stanovskih kolegov ga je gnala k temu, da je ustanovil samozaložbo imenovano Wudisban. Pod tem imenom je od Primorske do Štajerske združil preko 10 mladih hip-hop ustvarjalcev. Probaj razumet bo Emkejeva četrta samostojna plošča. Že naslov namiguje, da je album bolj poglobljen, razmišljujoč in celo odrasel. Lahko bi rekli, da gre za zrelejšo različico Štajerca, ki s svojimi besedili še vedno ostaja prizemljenih, realen in duhovit. Sam proces ustvarjanja albuma je trajal nekaj let. Ni narejen na hitro, zadeve so premišljene, podlage skrbno izbrane, teksti mogoče malo kompleksnejši, a vseeno še razumljivi. Tudi tokrat bomo na albumu našli 13 skladb, ki si med seboj niso različne le tematsko, ampak tudi muzikalno. Za razliko od svojih prejšnjih albumov, je tokrat sodeloval s številnimi producenti. Poleg Doše, Gheta in Sunny Suna, je priložnost dal tudi mladim, manj uveljavljenim producentom kot so Emilijo, Tamau in Rey. Svoje so dodali tudi mojster kitare, Primorec Teo Collori, pevka Anina iz skupine Generator in njegov oče, Borut Kocjan, nekdanji član legendarne skupine Pepel in kri.

 

Saksofonist in skladatelj Vasko Atanasovski, je znan predvsem po sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter mojstrskem pristopu do mnogih glasbenih stilov. S svojo glasbo, je prekrižaril že veliko sveta, od Indije, Kitajske, Argentine, ZDA in Evrope, sodeloval pa je z imeni kot je Vlatko Stefanovski, Marc Ribot, Hindi Zahra, Living Colour, Tommy Emmanuel in mnogi drugi.

Urša Strehar Benčina je diplomirana etnologinja in antropologinja, ki je od malega zapisana gledališču, še posebno gledališki improvizaciji. Dvakratna najboljša improvizatorka v Šolski impro ligi in enkrat najboljša improvizatorka v Impro ligi, se že več kot deset let posveča predvsem pedagoškemu delu z improvizacijskim gledališčem. Vodi različne osnovnošolske in srednješolske skupine, je koordinatorka Male impro šole ter mentorica bodočih impro mentorjev in sodnica na tekmah Impro lige in ŠILE. Je tudi vodilna trenerka v evropskem projektu sodelovanja Young theatre on the move, kjer vodi delavnice za gledališke profesionalce in učitelje, tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi (vodila je delavnice na Konferenci gledališke pedagogike, Bobrih, Borštnikovem srečanju, v Beogradu (Srbija), Elku (Poljska), Bukarešti (Romunija), Lillu (Francija), Narvi (Estonija) in drugje). Je strokovna žirantka Otroškega festivala gledaliških sanj, že več let organizira dvodnevni festival Improfest za mlade improvizatorje in je ena najbolj izkušenih impro mentoric pri nas.

Privacy Settings
We use cookies to enhance your experience while using our website. If you are using our Services via a browser you can restrict, block or remove cookies through your web browser settings. We also use content and scripts from third parties that may use tracking technologies. You can selectively provide your consent below to allow such third party embeds. For complete information about the cookies we use, data we collect and how we process them, please check our Privacy Policy
Youtube
Consent to display content from Youtube
Vimeo
Consent to display content from Vimeo
Google Maps
Consent to display content from Google